Bobovec je stara sorta, odlična predvsem za predelavo - sadni sok
Poreklo: ni točno znano. V Porenju so ga gojili že konec 18. stoletja. Je tripoloidna manj kakovostna sorta, primerna predvsem za predelavo, zlasti mošt ali jabolčno vino.
Čas obiranja: Zori v drugi polovici oktobra, uporaben je od januarja do junija.
Velikost in oblika: Plodovi so drobni do srednje debeli, po velikosti precej neizenačeni. Po obliki so valjasti in pri muhi nekoliko zoženi, pa tudi okroglasti do okroglasto kopasti oziroma splošno okroglasti. Posamezni plodovi so rahlo rebrasti.
Koža: Osnovna zelena barva z dozorevanjem prehaja v belkasto zelenorumeno do belkasto rumeno. Od 20 do 50% je prekrita z večinoma kratkimi pižami sprane temnordeče do rjavordeče barve, ki s spreminjanjem osnovne barve v rumeno postanejo bolj svetlordeče. Kožo prekriva precej močan poprh, ki daje pokrovni barvi nekoliko modrikast nadih. Koža je gladka do nekoliko rjasta ozirma hrapava, rahlo mastna in čvrsta.
Meso in okus: Meso je zelenkasto-belo, pod kožo intenzivno zelenkasto. Je bolj grobo, trpko, sprva trdo in kislo, pozneje pa se zmehča in postane bolj harmonično in sočno. Plodovi so izredno odporni proti odtiskom in odlično prenašajo prevoze.
Lastnosti drevesa sadne sorte Bobovec
| Cveti | Pozno |
| Rodnost | Obilna, izmenična, srednje pozna do pozna |
| Rast | Srednje bujna |
| Oblika krošnje | Krošnja je srednje obrasla in rast sprva precej pokončna. |
| Občutljivost na bolezni | škrlup : srednje občutljiva plesen: odporna |
| Občutljivost na vrem. prilike | zimski mraz : srednje občutljiva pomladanski mraz: odporna |