3 popularne sorte višenj, tudi za svežo uporabo

Višnja Kelleris je danskega porekla. Poznana je tudi pod imenom morellenfeuer. Rast drevesa te višnje je bujna. Veje so najprej pokončne, nato pa se povesijo. Cveti srednje pozno in je samooplodna sorta. Plodovi so srednje debeli do debeli, temno rdeče barve.  Meso je mehko in zelo sočno. Pecelj je kratek, pecljeva jamica pa se dobro zaraste. Zori pred sorto lotovka.

V polni zrelosti plodovi niso izrazito kisli, zato so primerni tudi za svežo porabo.

Lotovka je stara sorta višnje. Največ njenih tipov je bilo selekcioniranih v Nemčiji. Raste šibko do srednje bujno, povešujoče.  Cveti pozno in je samooplodna sorta. Plodovi so srednje debeli, okroglaste in rahlo sploščene oblike.  Barva plodov je temno rjavo rdeče barve, barva soka pa karminasto rdeče barve.  Je cepka s srednje dolgim pecljem. Meso te višnje je sočno, aromatično, sladko kislega okusa.

Ob zrelosti se rana med pecljem in plodom dobro zaraste. Zori v 2.polovici julija.

Gorsemska višnja je belgijskega izvora. Rast drevesa je pokončna, srednje bujna do bujna. Cveti zgodaj in je samooplodna. Plodovi so debeli, okroglasto ploščate oblike. Barva kožice je temno rjavo rdeče barve, barva mesa temnno rdeče barve, barva soka pa karminasto rdeče barve.  Meso je zelo sočno, sladko kislega okusa. Je cepka s kratkim pecljem.

V polni zrelosti se rana med pecljem in plodom zaraste. Te višnje zore sredi julija.