Cepljenje sadnega drevja
Cepljenje je nespolni način razmnoževanja sadnih rastlin, pri čemer se v celoti prenesejo dedne lastnosti matičnega drevesa (rastline s katere vzamemo cepiče) na cepljeno rastlino (podlag ). Cepljenje je ukrep, pri katerem spojimo rastlinske dele različnih vendar genetsko sorodnih rastlin.
Zakaj se odločimo za cepljenje določenega sadnega drevesa?
Ker imamo v vrtu samoniklo rastlino, ki bi sicer rodila drobne neuporabne plodove ali nismo zadovoljni s sicer cepljeno rastlino glede okusa, časa zrelosti...Pri odločitvi upoštevamo tudi starost cepljene rastline, ki je sicer odvisna od sadne vrste, a se za cepljenje odločimo v povprečju pri rastlinah starih do 10 let. Starejših dreves ne cepimo, raje se v tem primeru odločimo za saditev mlade rastline.
Kdaj je primeren čas za cepljenje?
Cepljenje opravimo v času, ko je drevo - podlaga aktivna. Torej ne preko zime, ko so drevesa v mirovanju, pač pa je možno uspešno cepiti v času od spomladi do zgodnje jeseni. Najprimernejši čas za nekoliko debelejše starejše in močnejše podlage je spomladi. Enoletne, dvoletne podlage oziroma cepljenje na mladi les v krošnji pa cepimo jeseni. Ker je pred nami jesenski čas, bomo omenili jesenski način cepljenja.
Jesensko cepljenje
Jeseni najprej pohitimo s cepljenjem koščičastega sadja (slive, marelice, češnje in višnje) v začetku avgusta, končamo pa z breskvami konec avgusta. Nam najenostavnejši način cepljenja je
-
okulacija,
katerega zadnja leta vedno bolj nadomešča
- ploščičasta okulacija.
Okulacija - najenostavnejši način cepljenja
- cepilni nož,
- rafijo oziroma gumice za cepljenje,
- sveže nabrane cepiče – enoleten olesenel poganjek, kateremu pustimo listne peclje za katerimi so dobro razvita očesa.
Če cepiče transportiramo na daljše razdalje ali od nabiranja cepičev do cepljenja mine več ur ali celo dni, po odstranitvi listov zavijemo v moker časopisni papir ali krpo ter jih imamo kolikor je mogoče na hladnem mestu. Podlaga naj bo dovolj mlada, torej eno ali dvoletna, da še nima predebelega lubja. Preverimo, če je podlaga v soku, kar pomeni, da ko zarežemo lub v obliki črke t, se le ta z lahkoto loči od lesa. Nato izberemo primerno mesto na podlagi, ki je nepoškodovano in gladko.
Postopek cepljenja opravimo čim hitreje, da zrak ne poškoduje nežnega tkiva.
Najprej na podlagi zarežemo v obliki črke T, nato odrežemo oko z cepiča ter ga vstavimo v odprtino na podlagi. Z rafijo ali trakcem povežemo cepilno mesto, pri tem oko z pecljem pustimo nepovezano. Po treh tednih je naravno odpadli listni pecelj prvi pokazatelj uspešnega cepljenja.
1. Zarežemo v obliki črke T
2. Vstavimo oko
3. Povežemo z gumico
Ploščičasta okulacija (Chip budding)
Novejši način cepljenja, podoben okulaciji, a z določenimi prednostmi. Cepiče naberemo na enak način kot pri okulaciji, le da ne pustimo listnih pecljev. Pri podlagi ni potrebno predhodno preverjanje, če je v soku, a se vseeno držimo okvirnega primernega termina za cepljenje. Premalo aktivna podlaga ne naredi cepilnega zraščanja z cepičem in tudi pozno cepljenje in zgodnja zima pomeni premalo časa za zraščanje in s tem neuspeh pri cepljenju.
Za cepljenje po metodi ploščičaste okulacije
- poleg svežih cepičev,
- ostrega cepilnega noža,
- primerne podlage
- potrebujemo namesto cepilne gumice pvc trakec širine 3 cm in
dolžine 30 cm.
Poleg tega, da pri ploščičasti okulaciji ni bojazni, da bi zamudili ustrezen čas cepljenja, kar je bilo v letošnjem vročem avgustu še bolj verjetno, ima ta način prednost tudi v tem, da obstaja manjša verjetnost, da bi ob določenih pogojih oko proti naši želji pričelo odganjati že v jeseni.
Kaj torej še lahko storimo to jesen?
Če smo opravili okulacijo v avgustu, pogledamo, če smo bili pri tem uspešni. Če je odpadel listni pecelj in je oko videti sveže, lahko skoraj z gotovostjo potrdimo prijem ter bomo lahko zgodaj spomladi nad očesom odrezali podlago, z očesa pa vzgajali novo steblo oziroma krošnjo.
Če smo cepili s ploščičasto okulacijo, po treh tednih odstranimo pvc trakec ter postopamo spomladi enako kot pri okulaciji.
Zamudniki lahko še opravijo cepljenje ob upanju na lepo jesen, da bo dovolj časa da se cepič zraste z podlago.
Namig
V kolikor se želite najhitreje naučiti cepiti sadno drevje, si poiščite znanca, ki bi vam znal to pokazati v naravi. Od tu je le nekaj vaje v spretnosti in hitrosti in že ste aktivni udeleženec v procesu razmnoževanja sadnih rastlin.
Jože Barbo