Drevo češnja - sajenje in opis izbranih sort češenj


SORTE ČEŠENJ IN ZALOGA JESEN 2017

sorta opis Podlaga zaloga
Burlat

Francoska sorta zori konec 2.tedna (zač. junija)Plod živordeč debel, je avtosterilna (rabi opraševalno sorto

Gisela 5, sejanec DA
Van Zori v 5. češnjevem tednu (sredi junija).Je avtosterilna sorazmerno bujne rasti.Dobro rodi.Plodovi srednje debeli do debeli z kratkim pecljem, plod temnordeč in se blešči, meso sočno

Gisela 5,

sejanec

DA
Napoleonova Zori konec 4. tedna. Raste srednje bujno. Rodi dobro. Plodovi debeli okroglasto srčasti. Kožica čvrsta rumenordeče barve. Meso belo, srednje čvrsto. Rada ima toplejše lege

Gisela 5

sejanec

DA
Brusniška Slovenska sorta, ki zori sredi junija.Raste srednje bujno in sodi med odpornejše sorte. Plod srednje debel, rdeč v polni zrelosti temnejši

Gisela 5,

sejanec, colt

DA
Lapins Zori v 7. češnjevem tednu, raste srednje bujno in zgodaj zarodi.Je avtofertilna (samooplodna). Plod velik okroglast, rdeč, bleščeč, pecelj srednje dolg, manj podvržena pokanju sejanec DA
Denisenova rumena Rumena hrustavka,ki zori v začetku julija sejanec DA

(Češnja - Prunus avium)
 
Ureditev nasada
Za sajenje češenj se odločamo glede na namen pridelovanja. Drevesa so lahko posejana posamično po vrtovih v bližini stanovanjskih hiš ali v nasadih.
 
Drevo - navodila za sajenje
Pred sajenjem je treba zemljo zrahljati. Ob sajenju dodajamo hlevski gnoj, vedar zelo previdno stran od korenin.
Zelo moramo paziti na globino sajenja. Cepljeno mesto mora biti nad zemljo in ga ne smemo zasuti.
  
Opis nekaterih sort češenj
  • Van je kanadskega izvora, selekcija sejancev prosto oprašene sorte empress eugenie. Drevo rase bujno, pokončno. Je samoneoplodna sorta, ki jo oprašujejo sorte burlat, giorgia, summit, lapins in hedelfinger. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi. 
    Plodovi češnje so srednje debeli do debeli, okroglasto sploščene oblike, s kratkim pecljem. Kožica ploda je temno rdeča, bleščeca, meso in sok sta rdeče barve. Je hrustavka z drobno koščico. 
    Meso je zelo sočno, aromatično, sladko kislega okusa. Za pokanje je srednje občutljiva.
       
  • Češnja Burlat je francoskega izvora. Rast dreves je srednje bujna. Cveti srednje pozno. Je samoneoplodna sorta, ki je dobro oprašujejo sorte giorgia, van in ferrovia. 
    Plodovi so srednje debeli ter občutljivi za pokanje in navadno sadno gnilobo. 
    Kožica, meso in sok so temno rdeče barve. Pecelj je srednje dolg, koščica pa srednje velika do velika. Kožica je srednje čvrsta, meso je mehko do polčvrsto. Meso je sočno, srednje aromatično in sladko kislega okusa.
       
  • Češnja Lapins je kanadska samooplodna sorta. Tako kot sorta sunburst je tudi sorta lapins križanec sort van in stella. Drevo raste bujno in pokončno. 
    Cveti zgodaj in je za pozebo precej občutljiva. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi. Plodovi so debeli, okroglaste oblike, s srednje dolgim pecljem. Kožica je čvrsta, živo rdeče do temno rdeče barve. 
    Meso je polčvrsto, svetlo rdeče do rdeče barve z rdečim sokom. 
    Je srednje aromatična češnja, sladko kislega okusa. Za pokanje je srednje občutljiva.
  • Brusniška hrustavka izhaja iz Brusnic pod Gorjanci. V minulem letu je sorta v Sloveniji postala tudi uradno priznana. Naša drevesnica je uradni skrbnik sorte, kar pomeni da skrbimo za njeno sortno čistost in razmnoževanje. Drevo raste srednje bujno. Sorta je srednje občutljiva na pozebo in ni samooplodna. Za pridelek potrebuje v bližini    (krogu 300 m opraševalno sorto ki je lahko istočasno cvetoča divja češnja v naravi). Srednje debeli rdeči plodovi zorijo v tretji tretini junija. Sodi med odpornejše sicer pa ne debeljše češnje.